Zakaj ljudje igrajo na srečo? Pogled izkušenega igralca na psihologijo iger na srečo

Zakaj ljudje igrajo na srečo? Pogled izkušenega igralca na psihologijo iger na srečo

Več kot 1,9 milijarde igralcev je obiskalo igralnice po vsem svetu. To številko sem našel na Googlu – običajno zanesljiv vir. Ena izmed priljubljenih platform, kjer lahko to doživiš, je tudi WildTornado casino.

Koliko ljudi je igralo v spletnih igralnicah? Veliko. Ta podatek imam od prijatelja, potem ko je doma odigral sejo blackjacka. Tudi on je kar zanesljiv vir.

Ampak zakaj sploh ljudje igrajo, če ima igralnica prednost pri vsaki igri?

Je res želja po denarju tista prava motivacija? Mogoče. Mogoče pa tudi ne. Saj dobra služba ali dober študentski job prinaša zanesljiv dohodek, medtem ko igranje v igralnici tega ne zagotavlja.

Je razlog v lepoti ali razkošju igralnic? Morda.

Je morda občutek, da vstopiš v drug svet, kjer si ti in tvoj denar cenjena gosta? Tudi to bi lahko bilo.

Je mogoče užitek v izgubljanju denarja? Dvomim. Nihče ne mara izgubljati, kajne?

Dobro, pa kaj potem je razlog? Zakaj toliko ljudi postane igralcev?

Zakaj ljudje igrajo v igralnicah?

  •  Zabava

Nekoč sem bil v Las Vegasu v eni izmed najbolj znanih igralnic in namenjen sem bil v sobo za visoke stave, potem ko sem dobro prodal eno izmed svojih knjig.

Na drugi strani sobe je bila miza za blackjack, okoli katere so sedeli (verjeli ali ne) igralci lige NBA! Pet jih je bilo. Smejali so se, stokali, se trepljali po rokah in dražili enega izmed njih, ki je izgubljal skoraj vsako roko.

Nisem si želel sedeti poleg njih, a sedenje čez sobo mi je omogočalo, da sem jih opazoval in se zabaval ob njihovih norčijah. Bili so središče pozornosti vseh v sobi in tistih, ki so se sprehajali mimo.

Bili so znani igralci, nekateri celo velike zvezde (pravzaprav vsi precej veliki), in so se med igro ves čas smejali in vikali. Denarja, ki so ga zmagali, niso potrebovali in zaradi izgube se niso sekirali.

Bilo jim je noro zabavno. Res zabavno.

  • Tekmovalnost

Tudi sam sem rad igral igre. Igral sem košarko (v osnovni šoli smo premagali ekipo Kareema Abdula Jabarja), baseball (poskusil sem se prebiti v profesionalno ligo – in popolnoma spodletel), celo boksal sem nekaj let, dokler mi ni nekdo zbombardiral glavo z udarci in rekel: "Nehaj, bedak! Nisi beli Muhammad Ali."

Rad sem se igral. Tekmovalnost me je navduševala. Igralnica je tudi vznemirljiva. To je dvoboj med mano in močnim nasprotnikom. Jaz proti... čakaj malo. Hm, bi to lahko bilo to?

Mogoče je to razlog, sem se vprašal. Mogoče. Mogoče je to pojasnilo, zakaj sta moja Teta Marija in Stric Janko tako rada obiskovala igralnice? Sta uživala v tekmovanju? Sta si želela preizkusiti sama sebe? Bilo je njiju proti igralnici. Bitka do konca. Je bil to razlog? Tekmovalnost? Jaz proti tebi. Ti proti meni.

Muhammad Ali proti Smoking Joe Frazierju.

Teta Marija je zagotovo uživala tudi v brezplačnih obrokih, a bi lahko jedla tudi doma (in verjemite, da je jedla doma); ne, pomembna ji je bila tekma s igralnimi avtomati. Ti stroji so bili njeni nasprotniki.

Stric Janko je igral craps – in to oboževal. Res oboževal. Tudi on je verjetno prejel brezplačne obroke. Čeprav dvomim, da je kaj dosti pojedel, saj je bila Teta Marija vedno lačna. (Zakon je lahko bolj čuden kot igralnice, kajne?) A vseeno, rad je obiskoval igralnice. Res rad.

Tisti igralci NBA so se zabavali – zmagali ali izgubili; pomembna je bila igra. Igranje igre. Igra je bila pomembna.

Dobro, mislim, da imam prav. Mislim, da sem ujel bistvo.

Res je, vse tisto, kar pride z igralnicami, je prijetno, včasih tudi razočaranje, a ključno je – tekmovanje.

Seveda imam rad predstave, restavracije, telovadnice in bazene za vadbo. Uživam v udobnih hotelskih sobah. Rad zadremam v udobnih hotelskih sobah.

Ampak obožujem igre. Res obožujem tekmovati v igrah. Rad premagam igre. Rad gledam tudi druge, kako igrajo. Kakšno vznemirjenje preplavlja njihovo telo? Njihove misli? In če še zmagaš denar, je to kot da osvojiš pokal. Mislim, da so tudi tisti igralci NBA to vedeli. Mislim, da res.

Če imam prav, potem bo igralništvo obstajalo še dolgo, dolgo časa. Lahko bi celo rekli, da gre za nekakšno "športno aktivnost" za nešportnike.

In zato ljudje igrajo te igre… zaradi tekmovanja.